iz zaprašenega arhiva: SREČNE IN VESELE PRAZNIKE

Buenos Aires, 26, decembra 1936

Navadno si voščimo te dni srečne in vesele praznike. V resnici pa tega nihče resno ne misli, temveč je postala beseda čisto navadna fraza.

Božične praznike praznuje ves krščanski in nekrščanski svet. Naš narod jih je praznoval ko je bil še v poganstvu. Od vedno pa so ti prazniki simbol ljubezni in bratstva, ter medsebojnega, spoštovanja.

Nikoli pa ni bilo človeštvo tako daleč od namena teh praznikov kot je danes. Narodi se oborožujejo in se pripravljajo za bratomorno klanje.

Ni še pozabljena svetovna, vojna. In ni dolgo tega ko je tekla bratska kri v Chacu. Lansko leto smo imeli krvavi ples v Afriki. Letos pa španski narod napaja svojo rodno grudo z bratsko krvjo. In že se pripravlja bojna vihra tudi na dalnjem vzhodu med rjavim bratskim plemenom, Kitajsko in Japonsko.

Vse to pa je še le komaj predigra, kajti vojno pokončanje bo še le prišlo ter nastopilo v vsej grozoti, kakoršno si niti predstavljati prav ne moremo, ko se bodo evropski narodi oboroženi do zob pričeli moriti in umirati na krvavih poljanah.

Lahko si voščimo srečne in vesele praznike, tako za nekaj reči. v resnici na se naše besede in želje izgubljajo v temno atmosfero, ki nam jo pripravljajo.

Nekoč se je rodilo dete in je zraslo v moža ki je oznanjal mir med narodi. Moral je umreti na, križu, kajti zloba je bilo na svetu vedno velika.

Sovraštva je še več med takozvanimi krščanskimi narodi kot na. med nekrščanskimi. Zakaj? Zato. ker vodijo usodo narodov krščanski in nekrščanski judeži, ki jim je glavni bog — denar.

Dokler bodo med narodi, sejali šovinizem in sovraštvo, ne bo srečnih in veselih božičnih praznikov. To satansko delo ne gre danes v klasje bolj kot nikoli.

Da nimamo resnično srečnih in veselih praznikov so krivi v prvi vrsti tisti, ki vodijo narode, nič manj pa narodi ki tega ne vidijo, da jih vodijo v propast. Ampak vodijo jih tja zato, ker iih morajo. ker tako velevajo njih gospodarji katerih bog je — denar.

Narodi so lahko verni, razumni pa niso, zato se pustijo celo v imenu Novorojenega deteta slepiti,

Obupati pa ne smemo. Tudi naukov Rešenika ni treba zametavati. Saj on res ni nikoli tega učil, kot se danes na svetu dogaja. On je učil srčne kultur« in spoznavanja resnice, ki je ljubezen do bližnjega, ne pa fanatizem in sovraštvo. Srčno kulturen človek ne more nobenega sovražiti in nikomur želeti slabo.

Dandanes pa nas ne učijo srčne izobrazbe, marveč hlapčevske ponižnosti, da se nas da lažje izrabiti za koristi ki niso naše.

"Rojaki in rojakinje! Vemo, da vsem, brez ozira, verskih ali pa političnih predsodkov, tli v srcih poštenost in dobrohotnost. Zato podajmo si roke in stopajmo v bodočnost eden drugega podpirajoč, da, bo voščilo teh dni imelo zopet resničen pomen.

Objavljeno v Slovenski tednik (1929-1936), ki ga je izdajalo Slovensko prosvetno društvo v Buenos Airesu pod vodstvom g. Andreja Škrbca

Vir: Slovenski tednik (1936), letnik 8, številka 378.

URN:NBN:SI:DOC-902XOLGK from

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-902XOLGK

Še nekaj fotografij Horacio Coppola iz leta 1936 ob slavnostni otvoritvi Plaza de la República

Horacio Coppola - Buenos Aires 1936 - Plaza Hotel